Psihoanalitična psihoterapija
Psihoanaliza se ne osredotoča na hitro odpravo samih simptomov, temveč išče vzroke, ki so težave ustvarili in jih iz globin nezavednega vseskozi vzdržujejo. V zaupnem odnosu s psihoanalitikom posameznik v pogovoru ozavešča in predeluje različne psihološke pojave ali stiske. Z ozaveščanjem nezavednih vzorcev in notranjih konfliktov težave rešuje v izvoru, kar ima za posledico zmanjšanje psihičnega pritiska, oslabitev simptomov, olajšanje psihosomatskih bolezni, hkrati pa se posameznik osvobaja lastnih omejitev. V stik prihaja s svojim najglobljim in najlepšim bistvom, ki se je izgubilo pod maskami in obrambami, ki si jih je v življenju ustvaril pred navidezno ogrožajočim svetom. Prek samouresničitve posameznik krepi zaupanje vase, si dviguje samozavest in izboljša medsebojne odnose. Z osvoboditvijo lahko začne polno razvijati svoje zmožnosti.
Kdo se boji psihoanalize?
Psihoanaliza se ne osredotoča na hitro odpravo samih simptomov, temveč išče vzroke, ki so težave ustvarili in jih iz globin nezavednega vseskozi vzdržujejo.
Kako deluje naša psiha?
Freud je strukturni model duševnosti ponazoril s potopljeno ledeno goro.
Psihoanalitični proces
Psihoanalitični proces potrebuje svoj čas, saj ne odstira le principa, kako bolje živeti z drugimi, temveč kako bolje živeti s samim seboj.
Kaj se dogaja na kavču?
Psihoanaliza poteka v zaupljivem prostoru psihoanalitika in analizanta, ki v pogovoru ozavešča svoje nezavedne težnje in notranje konflikte.
Lahko vam pomagam pri:
- samospoznavanju in osvobajanju življenjskih omejitev
- depresivnem razpoloženju (občutkih brezvoljnosti, brezupa, nemoči in krivde)
- anksioznosti (neopredeljenih skrbeh in strahu, ob tesnobi, socialnih in drugih fobijah, paničnih napadih)
- obsesivno-kompulzivni motnji (pri vsiljivih mislih, prisili k izvajanju ritualov, kopičenju stvari ter pretiranem dvomu vase)
- izgorelosti
- pomanjkanju samozavesti in samozaupanja
- težavah v medosebnih odnosih
- stiskah, ki se pojavljajo ob življenjskih prelomnicah (zaključevanju šolanja, ob ločitvi, poporodnih stiskah, upokojitvi)
- težavah v spolnosti
- prebolevanju izgub
- motnjah hranjenja (prekomerni teži, anoreksiji, bulimiji)
- psihosomatskih boleznih